 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||
|
CISTERCIJANSKA OPATIJA STIČNA KONSERVATORSKO – RESTAVRATORSKI POSEGI V KRIŽNEM HODNIKU 2002-2005 1 Križni hodnik V križnem hodniku Cistercijanske Opatije Stična se bila v letih 2002–2005 izvajana raziskovalna in konservatorsko restavratorska dela na arhitekturi, poslikavah in arheologiji v vrtu. Rezultati raziskav in posegov so prinesli nove ugotovitve o razvoju cistercijanske arhitekture ter principu gradnje v času nastanka samostana. Glavnina posegov je bila zaključena v letu 2004, v letu 2005 se nadaljujejo posegi na kamnitih arhitekturnih členih in prezentaciji rezultatov projekta. 1.1 Križni hodnik – zgodovina in pomen Leta 1132 so prišli v Stično prvi beli menihi, cistercijani. Za svojo naselitev so potrebovali primarne bivalne prostore, ki so bili razporejeni okoli osrednjega dvorišča ali trate in zato so najprej zgradili križni hodnik. Križni hodnik (claustrum, ambitus) kot jedro samostana služi za osrednjo komunikacijo in med seboj povezuje ostale prostore, zasnovane po natančnih redovnih pravilih gradnje. Prvenstvena naloga križnega hodnika je v tem, da prostore v vsakem letnem času po suhem povezuje med seboj, v njem se odvijajo liturgične procesije in drugi obredi, namenjen pa je tudi duhovnemu branju menihov. Stiški križni hodnik ne presega samo vsega, kar so v času romanike ustvarili na naših tleh. Kot pomemben razvojni člen se uvršča v vrsto redkih ohranjenih spomenikov prve dobe reda, med edinstvene spomenike cistercijanske arhitekture v Evropi. Leta 1135 je morala biti gradnja osrednjih stavb zaključena, saj so takrat menihi že naselili samostan in se je to leto 7. julija v njem začelo redno redovno življenje Poleg izjemne arhitekture in stenskega slikarstva je do danes ohranil tudi svojo primarno funkcijo – v njem še vedno delujejo cistercijani stiške Opatije. V samostanu deluje tudi Slovenski verski muzej.
1.1.1 Arhitektura Križni hodnik je zasnovan kot kvadrat štirih hodnikov okoli vrta z vodnjakom. Na vogalih ga podpirajo snopasti slopi, strop sestavljajo poslikani križnorebrasti oboki, ki se iztekajo na stenske konzole. Najmanjša obočna pola je v zahodnem kraku (bratovski hodnik), kjer je nameščena polkrožna vratna odprtina, ki vodi na vrt. Različna je tudi širina krakov križnega hodnika, od katerih je najožji zahodni (bratovski) krak, sledi vzhodni (kapiteljski), ki se nahaja pred kapiteljsko dvorano, južni (jedilniški) – ki meji na refektorij ter severni (lekcijski ali bralni) krak, ki je najširši od vseh. Velika okna, ki gledajo proti vrtu, so zašiljenih gotskih oblik ter z obojestransko poševno posnetim ostenjem. V arhitekturo križnega hodnika se je večkrat posegalo, zato ostenja v sebi skrivajo začetno zasnovo, ki sega v romanski čas. Zasnovo arhitekture naj bi bil po interpretaciji M. Zadnikarja in T. Kurenta ustvaril stavbenik Mihael. Kot spomenik redovnega stavbarstva iz zgodnjega obdobja cistercijanskega reda so ga raziskovali številni slovenski strokovnjaki. Rezultati raziskav 2002 so ovrgli tezo, da je bilo njegovo zunanje ostenje grajeno v leseni konstrukciji. Že leta zbuja mednarodno zanimanje tudi v širših evropskih znanstvenih krogih (reference).
1.1.1.1 Stavbenik Mihael V nedatirani listini, ki je nastala za časa opata Aldepranda (1168–1180), se omenja stavbenik Mihael. Listina ureja pravni položaj Mihaelovih otrok, iz nje pa zvemo marsikaj tudi o njem samem. Domneva se, da naj bi Mihael prišel v Stično skupaj s prvimi menihi iz matične Burgundije v letu 1132. S seboj naj bi prinesel že izgotovljen načrt, za katerega je bil zadolžen, da se natančno izvede. Mihael je v listini označen kot ˝cementarius˝, stavbenik, po rodu pa ˝natione latinus˝, Latinec torej. Stiška gradbena dela naj bi nadzoroval vsaj do posvetitve cerkve, to je do leta 1156. Med tem časom se je Mihael poročil z Matildo, podložnico Alberta Višnjegorskega. Z njo je imel nekaj otrok, katerih svobodo potrjuje omenjena listina. Stiški samostan naj bi Mihaelu podaril kos zemlje in domačijo v bližnji okolici v zahvalo za njegov trud. Ta zemlja naj bi bila v Zgornji Dragi pri Stični, kjer se mu pripisuje tudi gradnja cerkve sv. Martina. 1.1.2 Stenske poslikave Slikarstvo križnega hodnika je nastajalo v dveh različnih časovnih obdobjih srednjega veka na Slovenskem. Prvo datira v 14. stol. in vsebuje poslikave obočnih pol križnega hodnika s tako imenovano “enciklopedično” motiviko, omejeno le na vrh oboka okrog stikališča reber s sklepnikom. V ta čas nedvomno spada tudi slabo ohranjena freska sv. Krištofa v skrajno severozahodni steni križnega hodnika. V drugo časovno obdobje, ki sega prav tako v slovenski srednji vek in sicer okoli leta 1450, spadajo evangelistovski simboli v predzadnji arkadi severnega kraka hodnika, ki ima na sklepniku rebrovja izklesano jagnje božje. Ti so preslikani preko starejše poslikave in kažejo na roko Janeza Ljubljanskega, ki je bil s Stiškim samostanom delovno povezan. V taisti poli je okrasil tudi rebra z deteljičasto borduro in na pripadajočem loku pole proti vrhu dodal Marijino oznanjenje. Ostanki njegovih patroniranih bordur se kažejo tudi še v dveh naslednjih polah proti zahodu.
1.1.2.1 Janez Ljubljanski je zaradi treh podpisov in letnic najbolje dokumentirani slikar slovenskega srednjega veka. Izpričan je kot »sin mojstra Friderika iz Beljaka in ljubljanski meščan«. Verjetno je bil rojen v drugem desetletju 15. stoletja in je bil tesno povezan s Friderikovo delavnico na Koroškem, že pred osamosvojitvijo pa je tudi sodeloval z očetom pri večjih naročilih. Med njegova samostojna dela na Koroškem spadajo: deli freske v prezbiteriju cerkve sv. Lovrenca v Žileju (St. Lorenzen a. d. Gurk oz. Sillebrücken, Marijin in Kristusov cikel, iz okoli 1435) in fragmenti v župni cerkvi sv. Jakoba v Liembergu nad Glino (Mučeništvo sv. Katarine, sv. Doroteja in votivna podoba družine Gradenegg) iz okoli 1440, ko naj bi se tudi osamosvojil. Kaže, da je imel tesnejše zveze s cistercianskim redom, določneje s samostanoma v Vetrinju in Stični, saj je na Kranjskem večinoma delal po naročilih stiškega samostana. Dobre odnose pa je moral imeti tudi s Turjaškimi gospodi, ki so imeli v tistem času v zaščiti stiške cisterciane. Troščine pri Višnji gori, 1444 Kamni vrh nad Ambrusom, 1459 Mali Ločnik nad Turjakom, okoli 1460 Stopno, okoli 1460 Na slogovno usmeritev Janeza Ljubljanskega je močno vplival njegov oče, mojster Friderik Beljaški, ki je v tridesetih in štiridesetih letih 15. stoletja izoblikoval svojstveno koroško pozno inačico internacionalne gotike in mehkega sloga. Kljub močni odvisnosti pa je uspel razviti svoj lasten slog od Friderikovega, od katerega se razlikuje po večji liričnosti in bolj naglašeni lepotnosti figure. Janez Ljubljanski je vseskozi ostal zvest oblikam poznega mehkega sloga in tako le utrdil konservativno razpoženje okolja še v drugi polovici 15. stoletja. Pomen njegovega dela je v razmeroma visoki obrtni izvežbanosti, ki je vključevala tudi izvrstno obvladovanje freskantske tehnike; slikar lahko slej ko prej velja za najboljšega freskanta sredine 15. stoletja v osrednji Sloveniji. 2 Konservatorsko restavratorski posegi Projekt se je izvajal v treh fazah: 1 raziskave poslikav, arhitekture in arheologije, 2 priprava programa in 3 izvedba posegov na arhitekturi in poslikavah. V vseh fazah se je vodila sočasna dokumentacija, ki jo hrani arhiv ZVKDS Restavratorski center. 2. 1 Raziskave 2.1.1 Stenske poslikave Po podrobnem sondiranju ostenij in stropa križnega hodnika leta 2003 smo ugotovili, da je originalna poslikava na mnogo mestih prekrita z beleži, ki so močno zasigali, na medrebernih poljih stropa se je barvna plast ponekod luščila. Grobo izvedeni ometi so prekrivali originalne konture in stike konzol s steno, stare poslikane plombe iz enako grobega ometa pa so segale čez originalno poslikavo z debelostjo nanosa tudi do treh centimetrov. Odstopanja ometov in podmehurjanja originalnih poslikanih površin se je pojavilo na delih ostenja in na nekaterih delih medrebernih polj. Manjše konstrukcijske razpoke so nastale na okenskih nišah, rebrih in sklepnikih. Razvodi električne napeljave so poškodovali nekaj najimenitnejših poslikav, med njimi obraz sv. Krištofa na skrajni zahodni steni. Med sondiranjem se je odkrilo nekaj manjših zapisov in fragmentov poslikav, ki dokazujejo, da je bilo ostenje v veliko večji meri poslikano tudi s fragmentarnimi zapisi in risbami. Odvzeti so bili vzorci originalnih barvnih plasti, ki so shranjeni v materialni dokumentaciji naravoslovnega oddelka. 2.1.2 Arhitektura Nedestruktivne raziskave so se izvajale leta 1996, izvedena je bila termografija ostenja in georadarsko snemanje tal v hodniku in vrtu. Preiskave z georadarjem so nakazale možnost temeljev v vrtu, ki so jih kasneje potrdile arheološke preiskave. Preiskave so v letu 2002 obsegale: 1. preiskave in sonde poslikav na stropu, notranjih ostenjih, arhitekturnih členih in zunanjih fasadah 2. sondiranje terena vrta, odvodnjavanja, vodnjaka; 3. naravoslovne preiskave. Sondiranje notranjega ostenja in zunanjih fasad je nakazalo na prva ugibanja o zidavi zunanje stene že v romanskem času. Z odstranjevanjem neustreznih ometov z ostenja so se določili prehodi v lavatorij in stari kapitelj, ohranjena romanska gradnja z ometi, preoblikovanje oken v vrt iz romanske oblike v gotsko ter številne prezidave. 2.1.3 Arheologija Da je bil prostor z vodnjakom (lavatorij) zgrajen v samem začetku gradnje, je dokazala raziskava temelja, nastavek vodnjaka v njem ter keramične cevi, po katerih je verjetno dotekala voda. Vodnjak je bil povezan s kuhinjo, kar nakazuje z opeko izgrajen jašek, ki je speljan iz središča lavatorija pod tlakom hodnika proti današnji jedilnici. Arheološke raziskave so potrdile obstoj pravokotne oblike lavatorija in prvotnih masivnih temeljev opornikov ter kasnejšo predelavo osrednjega bazena. Pri sondažnem izkopu v neposredni bližini so se pokazali sledovi poselitve iz železne dobe. Najdbe razbitih keramičnih posod in ostanki arhitekture so prvi dokaz železnodobne naselbine na območju današnjega samostanskega kompleksa. 2.1.4 Raziskave arhivskih virov Pred pripravo programa se je raziskalo obsežno fotografsko gradivo iz zapuščine dr. Franceta Steleta, dr. Marijana Zadnikarja in Milana Železnika, ki jo hrani INDOK center pri Ministrstvu za kulturo. Bogato zakladnico opisov gradbenih posegov in raziskav, ki so se vršile v več fazah v preteklem stoletju, predstavljajo zapiski p. Mavra Grebenca, ki jih hrani arhiv Cistecijanske Opatije Stična. 2.2 Program in načrt posegov 2.2.1. Stenske poslikave Konservatorsko – restavratorski postopki so bili predvideni v dveh fazah, prva faza v letu 2003 in druga faza v letu 2004. Po prevzemu in ogledu dejanskega stanja na objektu je bil pripravljen program del, ki bi enakovredno v vseh štirih hodnikih potekala po sledečih konservatorsko – restavratorskih posegih: odstranjevanje umazanije in prahu, odstranjevanje nanosov novejšega ometa, osvežitev barvnega originala, obrobno obšivanje kritičnih mest, injektiranje in pritrjevanje podmehurjenih mest, kitanje na grobo in kasneje kitanje s finim apnenim ometom ter oblikovanje stikov v nivo z originalnimi poslikanimi ometi. Po dokumentaciji stanja se je na osnovi le te pripravilo program barvne rekonstrukcije: tonsko usklajevanje (na novo pokitanih mest) z originalnimi toni, povezovanje manjkajočih barvnih površin ter retuširanje s tehniko črtkanja. 2.2.2 Arhitektura Pred začetkom posega na poslikavah je bilo potrebno rešiti probleme vlage, odvodnjavanja dvorišča ter ometov fasad in notranjega ostenja. Program posegov na arhitekturi je predvidel: - obnova odvodnjavanja - izvedba osuševanja sten - obnova vrta, priprava temelja za vodnjak, odvodnjavanja in zasaditve - rekonstrukcija ometov v notranjščini - restavriranje baročnega vodnjaka - obnova zunanjih fasad - prezentacija lavatorija - prezentacija lapidarija romanskih najdb in računalniška simulacija prvotne arhitekturne zasnove. Pred posegom je bila izdelana arhitekturna izmera. Za obnovo instalacij je bila pripravljena projektna dokumentacija nove osvetlitve ter detajli novih zasteklitev prehodov. Izdelane so bile študije prezentacije lavatorija in romanskih členov ter zamenjave tlakov (ni bilo izvedeno). Predlagani posegi so bili investitorju in lastniku predstavljeni v obliki fotomontaž in načrtov. 2.3 Konservatorsko restavratorskih posegi 2.3.1 Stenske poslikave Po predvidenem programu je ekipa Restavratorskega centra pod vodstvom v dveh delovnih sezonah uspela rešiti slikarski problem vseh štirih poslikanih hodnikov. Tako so se uspešno končali obe fazi konservatorsko – restavratorskih del na stenskih poslikavah, od najbolj grobih (obšivanja, injektiranja in utrjevanja temeljnika, grobega in finega kitanja, odstranjevanja solitrov, oblikovanja stikov) do najpreciznejših – visoko zahtevne retuše s tonskim podlaganjem, izenačevanjem barvne intezintete, barvnega povezovanja in retuširanja s tehniko črtkanja. 2.3.2 Arhitektura Gradbeno restavratorska dela so se izvajala v letih 2002 do 2004. V prvi fazi so se izdelovale gradbene sonde v vrtu in na fasadah, katerih rezultat je bila zbirka do sedaj neznanih romanskih arhitekturnih členov. Romanski kapiteli, stebriči, baze in naklade bifor so se izdvojili iz zidov za prihodnjo prezentacijo arhitekturne zasnove. Prazna mesta so se zazidala za apnencem iz odkopa, ki ej bil izveden za drenažo. Izvedlo se je osuševanje sten, drenaža, ureditev peskolovov in menjava žlebov in hidrofobno statično injektiranje temeljev. Z odstranjevanjem cementnih ometov z notranjih ostenij in fasad so se razkrile razvojne faze gradnje samostana in pripravljena podlaga za obnova elektroinštalacij in nova osvetlitev, restavriranje fasadnih in notranjih ometov. 2.3.3 Arheologija Temeliji opornikov so se po izvedbi odvodnjavnja ponovno zasuli. Temelj lavatorija je začasno prekrit, pripravlja se projekt prezentacije. Najdbe romanskih arhitekturnih členov so deponirane v Restavartroskem centru in se bodo konservirale ter predstavile v muzejski prezentaciji. 2.4 Dokumentacija Celoten projekt konservatrosko restavratorskih del je spremljala fotografska in video dokumentacija, odvzemi vzorcev za naravoslovne preiskave, arhitekturne izmere, izmera arheoloških najdb, preventivno fotografsko snemanje ostenja. Popis dokumentacije: - Techno Futur service, Poročilo o georadarskem snemanju, Modena 1998 - Techno Futur service, Poročilo o termografskih raziskavah, Modena 1998 - Ribnikar Stojan, Poročilo o ogledu, ocena statičnih poškodb, 1996 - Mateja Kavčič, Stojan Ribnikar, Križni hodnik cistercijanskega samostana v Stični, Ocena stanja – arhitektura, 1996 - Kavčič Mateja, Aleš Sotler,Jože Drešar, Program konservatorsko – restavratorskih del v križnem hodniku, Restavratorski center, 2001 - Oven Maja, Stična - križni hodnik, Oris arhitekture, slikarstva in kiparstva, 2001 - Jože Kos, univ.dipl. inž. grad., ZRMK, GRAS d.o.o., nadzor injektiranja - IZOGRAD Medvode, Tehnološki elaborat injektiranja, 2002 - Slabe Meta, Danilo Korošec, PGD–PZI električne napeljave, naprave in oprema, 2002 - Biro Avenia, Slabe Meta, Projekt zasteklitve vrat v križni vrt, 2003 - Mateja Kavčič, Anja Perko, Križni hodnik, načrti posegov in prezentacije, delovno gradivo strokovne komisije, 2003 - Gorazd Kosi, Nacionalni inštitut za biologijo, Alge na vzorcih stiškega samostana, 2002 - Tadeja Trošt Sedej, BTF, Oddelek za biologijo, Epilitični lišaji na vzorcih iz stiškega samostana, 2002 - Irena Potočnik, Poročilo o stereo fotogrametričnem snemanju notranjega ostenja, ZVKDS, RC, 2004 - Mateja Kavčič, Cistercijanska Opatija Stična, Križni hodnik, Projekt konservatorsko – restavratorskih posegov na arhitekturi križnega hodnika, ZVKDS, Restavratorski center, Ljubljana 2004 - Ljubiša Milić, Cistercijanska Opatija Stična, Program restavratorskih del na originalni poslikavi v križnem hodniku, ZVKDS Restavratorski center, Ljubljana 2002 - Ljubiša Milić, Cistercijanska Opatija Stična, Poročilo o konservatorsko – restavratorskih posegih na originalnih poslikavah v križnem hodniku, ZVKDS, Restavratorski center, Ljubljana 2004 2.4.1 dokumentacija posega na poslikavah 2.4.1.1 Fotografska dokumentacija konservatorsko restavratorskega posega na poslikavah, pred posegom, med postopki in po posegu
Ljubiša Milić in Valentin Benedik 2.4.1.2 Fotografska dokumentacija konservatorsko restavratorskega posega na konzoli, pred posegom, med postopki in po posegu
Ljubiša Milić in Valentin Benedik
2.4.2 Dokumentacija posegov na arhitekturi 2.4.2.1 Arhitekturna izmera ostenja pred posegom
Jerneja Fischer Knap, Meta Gabron, študenti Fakultete za arhitekturo 2.4.2.2 Arhitekturna izmera ostenja z vrisanimi najdbami
Mateja Kavčič, Anja Perko 2.4.2.3 Preventivno fotografsko snemanje ostenij
Irena Potočnik, Anja Perko 2.4.2.4 Arhitektruna izmera detajla
Anja Perko, Martina Zrim
3 Študija rekonstrukcije romanske faze Na osnovi najdb in arhitekturne izmere je bila izdelana študija romanske gradbene faze. Rekonstruirati je možno predelavo romanske bifore v gotsko šilastoločno obliko. Podatki, ki so dokazani z izmerami, so v študiji risani s črno barvo, medtem ko so vse nedokazane oblike izdelane na podlagi analogij ter risane v modri barvi.
4 Nadaljevanje projekta V letu 2005 je predvidena izvedba prezentacije lavatorija ter v sodelovanju z Verskim muzejem Stična prezentacija lapidarija romanskih najdb. Predstavitev razvoja gradnje iz romanske v gotsko slogovno obdobje bo javnosti predstavljeno v računališki animaciji, ki je v delu.
5 Strokovna skupina Odgovorni konservator: Alenka Železnik, univ. dipl. um. zg., Jože Oman, univ. dipl. arheol. Strokovni nadzor: Strokovni svet ZVKDS, strok komisija: prof. dr. Peter Fister, univ. dipl. inž. arh., prof. mag. Ivan Bogovčič, ak. slik., Milan Sagadin, univ.dipl. arheol., dr. Ferdinand Šerbelj, univ. dipl. um. zg. Strokovni sodelavci ZVKDS, Restavratorski center: arhitektura: Mateja Kavčič, univ. dipl. inž. arh.., Igor Peršolja, dipl.inž. gr., Beta Benko inž. kem, Matej Zupančič, univ. dipl. inž. arh., Irena Potočnik, univ. dipl. inž. arh., Valentin Benedik, univ. dipl. um. zg. slikarstvo: mag. Ljubiša Milić, ak. slik., Beta Benko, inž. kem., Valentin Benedik, univ. dipl. um. zg., mag. Rado Zoubek, ak.slik. kamnita plastika: Jože Drešar, ak. rest.
Zunanji sodelavci: arhitekturne izmere, rekonstrukcija: Anja Perko, abs. arh., Anton Marn, univ. dipl. inž. arh., Borut Slabe, univ.dipl. inž. arh. restavratorska skupina – poslikave: Križančič Karmen, akad. slik., Sarva Goran, Krese Noemi, de Gleria Andreja, štud. ALU, Pristav Tjaša, štud. ALU, Hostnik Simon, štud. ALU, Mihailov Asparuh, ak. slik. spec., Nemeček Nataša, akad. rest., Metelko Silvo, Dobrilovič Edi, štud. ALU, mag. Kikelj Martina, akad. rest., Blaži Katja, abs. ALU, Škerjanc Nataša, štud. ALU, Košir Matej,štud. ALU, Sudec Katja, štud. ALU restavratorska skupina – kamnita plastika: Aleš Jurič, ak. kip.,Kristina Blažič štud. ALU, Damijan Nared, akad. rest. nedestruktivne preiskave: TECHNO FUTUR SERVICE, Trst arheologija: dr.Marko Frelih, univ. dipl. arheol. umetnostna zgodovina: Maja Oven, univ. dipl. um. zg. projekt osvetlitve in zasteklitve: Meta Slabe, univ. dipl. inž. arh., Danilo Korošec, el. teh. gradbena sanacija: Stojan Ribnikar, univ. dipl. inž. gr., Jože Kos, univ.dipl. inž. gr.- GI – ZRMK naravoslovne preiskave: dr.Gorazd Kosi - Nacionalni inštitut za biologijo, mag.Tadeja Trošt Sedej – Biotehniška fakulteta izvedba gradbenih del: GIVO d.o.o. 6 Reference LITERATURA: - Cevc, Emilijan: Srednjeveška plastika na Slovenskem, Ljubljana 1963 - Cevc, Emilijan: Poznogotska plastika na Slovenskem, Ljubljana 1970 - Conant, K. J.: Carolingian and Romanesque Arhitecture 800 – 1200, The Pelican History of art, 1974 - Dimier, Piere A.: L’art cistercien (France), Zodiaque, 1962 - Evans, J.: The Romanesque Arhitecture of the Order of Cluny, Cambridge/Mass. 1938 - Gregorič, Jože: Cisterciani v Stični, Ljubljana 1980 - Höfler, Janez: Stensko slikarstvo na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in mojstrom sv. Andreja iz Krašc, Partizanska knjiga, Ljubljana, Znanstveni tisk, Ljubljana 1985 - Höfler, Janez: Srednejveške freske v Sloveniji, I. knjiga Gorenjska, Družina d.o.o., Ljubljana 1996 - Höfler, Janez: Die gotische Malerei Villachs (Villacher Maler und Malerwerkstätten des 15. Jahrhinderts), Museum der Stadt Villach, Villach 1981, 1982 - Höfler, Janez: K stilni podobi stenskega slikarstva 15. stoletja na Slovenskem, 14. Zbornik za likovne umetnosti Novi Sad, Matica Srpska 1978 - Komelj, Ivan: Gotska arhitektura na Slovenskem: razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora, Slovenska Matica, Ljubljana 1973 - Kurent, Tine: Kozmogram romanske bazilike v Stični, Ljubljana 1977/78, FAGG, 2 - Mikuž, Stane: Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine, Zavod SR Slovenije, Ljubljana 1978 - Mlinarič, Jože: Stiška opatija 1136-1784, Dolenjska založba, Novo mesto 1995 - Nadrah, Anton: Stiška opatija, Stična 1981 - Rose, H.: Die baukunstder Zisterzienser, München 1916 - Sedej, Ivan: Janez Ljubljanski, Delo – Tiskarna, Ljubljana 1994 (zlasti slikovni material!) - Stele, France: Zbornik za umetnostno zgodovino {t. 1.-2., Leto I., Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani, Ljubljana 1921 - Stele, France: Ars Sloveiae: Gotsko stensko slikarstvo, Mladinska knjiga , Ljubljana 1972 - Valvasor, J.V.: Die Ehre des Herzogthums Krain, Nürberg 1689, 2. izdaja Novo mesto 1877, VIII, 694-703; XI, 530:535 - Zadnikar, Marjan: Stična ob jubilejih 1098-1898-1998, Cistercianska opatija Stična, Stična 1998 - Zadnikar, Marjan: Križni hodnik pripoveduje, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1988 - Zadnikar, Marjan: Romanika umetnost (Ars Sloveniae), Ljubljana 1972 - Zadnikar, Marjan: Stična in zgodnja arhitektura cistercianov, DZS Ljubljana 1977 - Zadnikar, Marjan; Stična, Znamenitosti najstarejšega slovenskega samostana, Družina, Ljubljana 1990 - Zadnikar, Marjan: Nova odkritja v Stični, Vartsvo spomenikov XX, 1976, 239-256 - Zadnikar, Marjan: Stična v luči novih odkritij, Zbornik občine Grosuplje, VIII, 1976, 129-138 - Zadnikar, Marjan: Romanska Stična v luči zgodnje cistercianske arhitekture, Redovništvo na Slovenskem I, Ljubljana 1984, 81-85 - Zadnikar, Marjan: Romanika v Sloveniji, Ljubljana 1982 - Zadnikar, Marjan: Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959 - Zadnikar, Marjan: Samostan Stična in njegove znamenitosti. Družina, Ljubljana 2001 VIRI: (kopije dokumentacije hrani ZVKDS, Restavratorski center) - Grebenc, p. Maver, Zapiski, Arhiv Cistercianske opatije Stična - Stele, France, Zapiski, Stična-Cistercianski samostan z župno cerkvijo Žalostne Matere božje, INDOK, UKD, MK, fotodokumentacija - Zadnikar, Marjan, Zapiski – Poročila, INDOK,UKD, MK, fotodokumentacija 7 Seznam slikovnega gradiva sl. 01 Pogled na cistercijansko opatijo Stična, iz: Zadnikar, Marjan: Stična, Znamenitosti najstarejšega slovenskega samostana, Družina, Ljubljana 1990, Samostan v Valvasorjevem času, iz: Valvasor, J.V.: Die Ehre des Herzogthums Krain, Nürberg 1689, 2. izdaja Novo mesto 1877, VIII, 694-703; XI, 530:535 sl. 02 Cistercijani pri molitvi, iz: Zadnikar, Marjan: Stična, Znamenitosti najstarejšega slovenskega samostana, Družina, Ljubljana 2001, fotografije: Marjan Smerke sl. 03 Tloris križnega hodnika sl. 04 Zahodni-bratovski hodnik, Arhitekturni detajl v zahodnem hodniku sl. 05 Vrt križnega hodnika leta 1995 sl. 06 Vzhodni-kapiteljski hodnik, Arhitekturni detajl v vzhodnem hodniku sl. 07 Južni-obedniški hodnik, Prehod v lavtorij-arhitekturni detajl v južnem hodniku sl. 08 Severni-bralni hodnik, Janez Ljubljanski-detajl poslikave v severnem hodniku sl. 09 Rekonstrukcija križnega hodnika po Zadnikarju, iz: Zadnikar, Marjan: Stična, Znamenitosti najstarejšega slovenskega samostana, Družina, Ljubljana 1990 sl. 10 Cerkev sv. Martina v Zgornji Dragi pri Stični, Okno v apsidi cerkve sv. Martina v Zgornji Dragi, Notranjost cerkve sv. Martina v Zgornji Dragi sl. 11 Preroki v tretji obočni poli severnega hodnika sl. 12 Fragment freske sv. Krištofa sl. 13 Janez Ljubljanski-detajl poslikave v severnem hodniku sl. 14 Patronirana bordura Janeza Ljubljanskega sl. 15 Nahajališča fresk, iz: Sedej, Ivan: Janez Ljubljanski, Delo – Tiskarna, Ljubljana 1994 sl. 16 Visoko pod Kureščkom-poslikava prezbiterija sl. 17 Muljava-poslikava prezbiterija sl. 18 Sondiranje južnega hodnika sl. 19 Zasigani beleži preko originalne poslikave sl. 20 Luščenje barvne plasti sl. 21 Odebeljeni omet kontole na stiku s steno sl. 22 Plombe ometa čez originalo poslikavo sl. 23 Konstrukcijske razpoke v obočnih rebrih sl. 24 Pregled poškodb zidne konstrukcije sl. 25 Poškodba zaradi razvoda napeljav sl. 26 Gotski napis v severnem hodniku sl. 27 Fragment poslikave severovzhodnega slopa sl. 28 Odvzem vzorcev
sl. 29 Georadarski posnetek tal sl. 30 Sondiranje južne fasade križnega vrta, Odkrivanje zunanje fasade, Vzidan romanski kapitel v južni fasadi sl. 31 Romanska gradnja sl. 32 Odkrivanje prehoda v lavatorij sl. 33 Odkrivanje stopnic v stari kapitelj sl. 34 Opečni jašek iz vodnjaka proti jedilnici sl. 35 Temelji lavatorija, Izmera temelja lavatorija, sl. 36 Temelj nekdanjega opornika
sl. 37 Stanje kapilarne vlage v hodniku pred posegom sl. 38 Poškodbe zunanjih ometov zaradi kapilarne vlage sl. 39 Načrt zasteklitve sl. 40 Fotomontaža prezentacije romanske stene v vzhodnem hodniku sl. 40 Konzultacije ob rekonstrukciji fasadnih ometov sl. 41 Utrjevanje temeljnika, grobo in fino kitanje sl. 42 Odstranjevanje beležev sl. 43 Kitanje sl. 44 Strop po kitanju sl. 45 Retuširanje, Strop po restavratorskem posegu sl. 46 Izvedba drenaže v križnem vrtu sl. 47 Odvodnjavanje križnega vrta, montaža sredinskih jaškov sl. 48 Restavrirana južna fasada, Restavriranje fasadnih ometov, dopolnjevanje, Fasada po restavriranju-detajl sl. 49 Likanje notranjih apnenih ometov, Prezentacija romanske bifore, Južni hodnik po restavriranju ometov in beljenju sl. 50 Prekrit temelj lavatorija 2004 sl. 51 Konservatorsko restavratorski poseg na poslikavi sv. Krištofa-stanje pred posegom, Konservatorsko restavratorski poseg na poslikavi sv. Krištofa-odstranjevanje ometov, Konservatorsko restavratorski poseg na poslikavi sv. Krištofa-podlaganje, Konservatorsko restavratorski poseg na poslikavi sv. Krištofa-tonsko podlaganje in retuša sl. 52 Konservatorsko restavratorski poseg na kozoli-stanje pred posegom, Konservatorsko restavratorski poseg na kozoli-odstranjevanje beležev, recentnih plasti in ometov, Konservatorsko restavratorski poseg na kozoli-kitanje na fino, Konservatorsko restavratorski poseg na kozoli- črtna retuša sl. 53 Arhitekturna izmera 1998-notranje ostenje vzhodnega hodnika sl. 54 Arhitekturna izmera 2002 z vrisanimi najdbami-notranji ostenji vzhodnega hodnika sl. 55 Združena digitalna ortogonalna fotografija in načrt sl. 56 Arhitekturna izmera 2003-romanski kapiteli sl. 57 Študija romanske gradbene faze-tloris, Študija romanske gradbene faze-zahodni hodnik, Študija romanske gradbene faze-južni hodnik, Študija romanske gradbene faze-detajl bifore sl. 58 Študija romanske gradbene faze-rekonstrukcija predelave okenske odprtine iz romanske v gotsko obliko sl. 59 Idejni osnutek-prezentacija lavatorija sl. 60 Idejni osnutek lapidarja
|
|||||||||||||||||||
 |
